Mentol kot najbolj široko uporabljana aktivna učinkovina v terapevtskih izdelkih s hladilnim učinkom je na zahodu prvič izoliral Hieronymus David Gaubius  leta 1771. Iz naravnih virov se ga pridobiva največ iz poprove in njivske mete. Postopek proizvodnje poteka, da se ohladi eterično olje iz katerega se nato izločijo mentolovi kristali. Lahko se ga proizvaja tudi sintetično. Mentol je organska voskasta kristalinična spojina, brez barve, z ostrim prodornim vonjem po meti. Po svoji kemijski sestavi je monoterpenski alkohol in ima kemijsko formulo C10H20O. Poznanih je osem znanih izomerov. Naravni mentol se praviloma vedno nahaja v izomerni obliki (-)-mentol.

Velja za varno snov, zato se ga lahko kot dodatek (aromo) dodaja tudi živilom. Dokazano je, da mentol kemično deluje na receptorje TRPM8, ki se na koži odraža kot občutek hlajenja. Pomembno je poudariti, da se sama temperatura realno na mestu stika ne spremeni.

Podoben efekt olajšanja in hladu se občuti tudi v primeru inhalacij ali uživanja . Mentolu se pripisuje tudi analgetično delovanje (proti bolečinsko), saj deluje preko selektivne aktivacije k-opioidih receptorjev. Na predelu, kjer nanesemo izdelek, ki vsebuje mentol, tako za nekaj časa omilimo občutek bolečine.  Poleg omenjenega deluje tudi blago antibakterijsko, zato je še posebej priljubljen v izdelkih za dentalno nego.

Kafra se je tradicionalno uporabljala v predelih sveta, kjer je bila na voljo. Predvsem v predelu Sumatre, Indije in Kitajske se je uporabljala v pripravkih za nego zvinov, oteklin in vnetij. V antičnem arabskem svetu pa je bila kafra zaradi svojih značilnosti pogost dodatek parfumom.

Iz naravnih virov se jo pridobiva iz drevesa kafre (Cinnamomum camphora), zimzelenega drevesa, ki izvira iz Indonezije (Sumatra in Borneo). Lahko se jo proizvaja tudi sintetično iz terpentina. Kafra je vnetljiva, organska voskasta, kristalinična spojina, brez barve, z ostrim prodornim vonjem. Po svoji kemijski sestavi je monoterpenski keton s formulo C10H16O. Ima zanimivo fizikalno značilnost, da sublimira (direktno prehaja iz trdega v plinasto agregatno stanje).

Kafra se v kožo dobro absorbira in deluje na živčne končiče, ki so občutljivi na mraz in toploto. Če pripravke, ki vsebujejo kafro, na kožo vtiramo nežno in počasi, se pojavi občutek hlajenja, v primeru, da vtiramo bolj grobo in hitro, se pojavi tudi občutek gretja. V koži deluje na receptorje TRPM8, kjer sproža občutek hlajenja, ter aktivira ionske kanale TRPV3 in TRPV1, kjer predvidoma sproža občutek gretja.

Kapsaicin je aktivna komponenta čili paprik, ki spadajo v rod Capsicum. Različni kapsacinoidi nastanejo kot sekundarni metaboliti v različnih čili paprikah, najverjetneje kot obramba pred določenimi sesalci in glivami. Kapsaicin je izredno močno dražilo za vse sesalce. V majhnih količinah povzroča občutek gretja, v večjih pa neprijeten pekoč in boleč občutek. Še posebej občutljivi so določeni predeli, kot na primer sluznica. Iz naravnih virov se ga pridobiva z ekstrakcijo iz različnih vrst čili paprik. Prvi je v nečisti obliki pripravil izvleček kapsaicina Christian Friedrich Bucholz leta 1816. Karl Micko je uspel izolirati čisti kapsaicin leta 1898.

Čisti kapsaicin je alkaloid iz družine kapsaicinoidov s kemijsko formulo C18H27NO3 in širše spada med vaniloide.  Po izgledu je brezbarvna hidrofobna kristalinična, voskasta trdna snov. Komercialno je pogosto dostopen kot koncentriran ekstrakt iz čili paprike v obliki oljne tekočine ali prahu. Le-ti so zaradi mešanice različnih karotenoidov različno rdeče obarvani.

Kapsaicin se veže na TRP vaniloidne receptorje podtipa 1, TRPV1. Ob aktivaciji ionski kanali začnejo prepuščati natrijeve in kalcijeve ione čez celično membrano. Z vezavo kapsaicina na TRPV1 receptorje  se razvije podoben občutek, kot bi bil predel nanosa izpostavljen preveliki temperaturi ali fizični poškodbi. Pomembno je poudariti, da kapsaicin v resnici ne povzroča dviga telesne temperature ali kakršnih koli direktnih poškodb tkiva. Rdečica, ki je pogosto prisotna po nanosu pripravkov iz kapsaicina, je protivnetni odziv telesa kot odgovor organizma na vzburjenje nevronov.

Gingerol je kemična spojina, ki jo najdemo v svežem ingverju in je kemično znan kot 6-Gingerol. Le ta je bližnji sorodnik kapsaicina in piperina, spojine, ki daje čili papriki in črnemu popru znan začinjen okus. Glavna razlika med gingerolom in kapsaicinom je, da je gingerol manj močan in veliko manj dražljiv kot kapsaicin, zato je bolj primeren za bolj občutljive ljudi. Če je ingver izpostavljen toploti, se gingerol prek povratne aldolove reakcije pretvori v zingeron, ki je manj močen in ima pikantno-sladko aromo.

Prav tako se spremeni kemijska  struktura gingerola v suhemu ali blago segretemu ingverju. Gingerol je podvržen reakciji dehidracije, ki tvori sogaole, ki so približno dvakrat bolj močni kot gingerol. Izkušnje uporabnikov so pokazale, da je res sušen ingver bolj ostrega okusa kot svež ingver.

Ingver se že tradicionalno uporablja za zdravljenje različnih vrst prebavnih težav, kot so slabost, kolike, bolečine v želodcu, napihnjenost, driska, izguba apetita in dispepsija. Po indijskem ajurvedskem zdravilnem sistemu je ingver priporočljiv za izboljšanje prebave hrane. Lokalna uporaba ingverjevega ekstrakta s 6-Gingerolom kot bioaktivno komponento preprečuje nastajanje reaktivnih kisikovih vrst (ROS), ki jih povzročajo UVB žarki, in in-vivo COX-2.

Metil salicilat je glavna komponenta eteričnega olja zelenke (Gaultheria procumbens). Kot aktivna učinkovina se uporablja zaradi svojega analgetičnega (protibolečinskega), poživitvenega in zmerno grelnega učinka. Znano je tudi protivnetno delovanje.

Po svoji kemijski sestavi je metilni ester salicilne kisline s formulo C8H8O3. Po izgledu je brezbarvna tekočina, s tipičnim sladkim medicinskim vonjem. Prvi je spojino izoliral francoski kemik Auguste André Thomas Cahours leta 1843. Dandanes se večino metil salicilata proizvede sintetično, saj je pogosto komponenta raznih arom ter aktivna učinkovina v izdelkih za terapevtsko uporabo.

Izdelki, ki vsebujejo metil salicilat, se uporabljajo kot  stimulans, analgetik in rubefacient. Zaradi blagega grelnega učinka se ga uporablja v kombinaciji z ostalimi učinkovinami, kot je mentol ali kapsaicin.

Pogosti izdelki so razni geli za športnike, predvsem za regeneracijo mišic, pripravki za boleče sklepe, mišice in vezi ter izdelki za masažo po fizičnih aktivnostih.