Eterična olja so visoko koncentrirane hlapne substance (izvlečki) z izrazitim vonjem, pridobljene z destilacijo iz različnih delov aromatičnih rastlin.  Pogovorno pravimo, da predstavljajo esenco oziroma dušo rastline. Olja se v zelo majhnih količinah zbirajo v posebnih žlezah ali mešičkih, ki se nahajajo v vlaknih aromatičnih rastlin. Skupne lastnosti vseh eteričnih olj so, da so: hlapna, imajo močan značilen vonj, lipofilnost – topljivost v maščobah in alkoholu, visok lomni količnik in optična aktivnost. Eterična olja se pridobivajo iz najrazličnejših delov rastlin, kot so cvetovi, plodovi, listi, veje, smole, sadne lupine, korenine, semena, itd. Najbolj poznane tehnike pridobivanja so parna destilacija, ekstrakcija (enfloracija) ali stiskanje. Parna destilacija je v osnovi že zelo stara metoda, saj so posode za destiliranje uporabljala že ljudstva v Mezopotamiji pred 5000 leti. Postopek poteka tako, da rastline v velikem kotlu segrevajo s paro ter nato hlapne komponente, ki se iz rastline izločijo zbirajo (prekondenzirajo) v drugem kotlu. Eterična olja se začnejo zbirati na površju kot kapljice olja, ki plavajo na vodi. Kvaliteta eteričnih olj se po kemični sestavi in vonju lahko razlikuje zaradi zemlje, klime in metode vzgajanja določenih rastlin.

To je razlog, da poznamo več kemotipov rastlin. Nekateri kemotipi rastlin se med seboj močno razlikujejo v sestavi, kljub temu, da so v osnovi rastline, ki pripadajo isti družini in imajo enak videz. Na primer kemijska sestava sivke ne bo enaka, če raste v Dalmaciji na otoku Hvar ali v gorah francoske Provanse. Tako so si olja iz določenih držav pridobila sloves bolj kvalitetnih olj, kot so na primer bolgarska vrtnica, cejlonski cimet in turška pelargonija. Eterična olja so lažja od vode, in v vodi netopna, tako da na površini vode plavajo. Topijo v alkoholu, etru in rastlinskih oljih (maščobah). Vsa eterična olja morajo praviloma biti pakirano v temne (rjave) stekleničke, ki jih ščitijo pred UV svetlobo.

Aromaterapija je ena od oblik zdravilstva, kjer se kot preparate za pomoč uporablja aromatične sestavine rastlin, predvsem eterična olja. Uradno spada pod psevdoznanost in je v mnogih državah sveta priznana kot dopolnila terapija ter oblika alternativne medicine. Komponente eteričnih olj preko limbičnega sistema delujejo neposredno na podzavest in na ta način blagodejno vplivajo na človeka. Pomembno je poudariti tudi to, da aromaterapija predstavlja tudi določeno tveganje, saj so naprimer na eterična olja možni tudi neželeni učinki. Precej komponent eteričnih olj je dražilnih za kožo ali pa so fototoksični. Uživanje eteričnih olj se močno odsvetuje, razen pod nadzorom zdravnika ali certificiranega aromaterapveta. Aromatične dele rastlin in eterična olja so uporabljali že v antičnih civilizacijah predvsem za terapevtske, spiritualne, higienske namene. Znana je bila uporaba tudi v parfumih, predvsem na področju kitajske, Indije, Egipta, Grčije in Rima. Destilirana eterična olja so postala bolj razširjena in uporabljana kot zdravilni pripravki vse od 11 stoletja, ko je perzijski učenjak Avicenna, poznan tudi kot Ibn Sīnā (980-1037), izoliral eterična olja s parno destilacijo. Vpliv eteričnih olj na fizično in psihično počutje ljudi je novejši zgodovini obširno raziskoval francoski kemik Rene-Maurice Gateffosse (1881-1950), ki je tudi prvi vpeljal termin aromaterapija.

Zaradi širokega spektra delovanja se eterična olja uporabljajo na mnogih področjih. Najpogosteje jih najdemo v kozmetiki, aromaterapiji, parfumeriji, medicini in prehrani. V prehrani se uporabljajo za naravne začimbe, okuse v pijačah, marmeladah itd. V parfumeriji so kot osnova za arome. V medicini za razne antiseptične kreme, mazila za kožne bolezni, tonike za lase, anti-revmatična mazila, kopeli, itd. Seveda pa poleg omenjenega najpogosteje uporabljajo v aromaterapiji in kot dodatki v kozmetičnih pripravkih za nego kože. V kozmetiki se uporabljajo eterična olja za najrazličnejše pripravke, vedno pa so mešana z nekim osnovnim rastlinskim oljem. Za to se uporabljajo hladno stiskana ali rafinirana olja, kot so sončnično, mandljevo, jojobino, avokadovo ali drugo primerno olje.

Nekatera eterična olja so zelo primerna za inhalacije, še posebej znano je olje poprove mete, ki vsebuje mentol. Znano je da vdihavanje blagodejno deluje pri prehladih in vnetjih sinusov. Uporaba je sila preprosta, če imate izparilnik enostavno vanj kanete nekaj kapljic. Če izparilnika nimate, si pripravite domačo izvedbo parnega inhalatorja. V večjo posodo natočite vrelo vodo in vanj kapnite nekaj kapljic želenega eteričnega olja. Z glavo se postavite nad posodo ter se pokrijte z brisačo in začnite z vdihovanjem. Že zelo kmalu boste opazili, da vroča voda v kombinaciji z eteričnim oljem zelo blagodejno vpliva na vaša dihala.

Včasih pomaga že če eterično olje lahko poduhate, kar naravnost iz stekleničke vendar je vsekakor veliko bolj učinkovit postopek zgoraj opisane inhalacije. Pazite, da z eteričnim oljem ne pretiravate, saj v preveliki koncentraciji lahko draži oči. Pomembno je, da si zapomnite, da deluje že v majhnih koncentracijah.

Aromatične kopeli so lahko pravo sanjsko in sproščujoče doživetje. Svetujemo da v eno jedilno žlico kapnete približno 10 kapljic eteričnega olja in ga vlijete v toplo vodo preden začnete s kopeljo. Po potrebi lahko dodate tudi kakšno kapljico več ali manj vendar z eteričnimi olji nikakor ne pretiravajte saj deluje že v zelo majhnih odmerkih. Preveč eteričnega olja lahko povzroča srbenje in rdečico.

Za še bolj polno doživetje si lahko poleg eteričnega olja v kopel dodate nekaj mineralne kopalne soli. Sol so za kopeli uporabljali že v antiki saj so odkrili pomirjevalne in zdravilne lastnosti. Pri zelo suhi ali pri mastni koži, pomaga kombinacija slane vode tako, da funkcije kože zopet dosežejo potrebno ravnotežje. Solne kopeli delujejo tako, da telo izloča škodljive strupene in vpija koristne mineralne snovi, toda pozor, ta proces je za telo zelo naporen zaradi tega ne jemljite več kot dve kopeli na teden.