VITAMINI IN VITAMINOM PODOBNE SNOVI
Vitamini so biološko aktivne organske molekule, ki so esencialna mikrohranila za organizem. Telo jih potrebuje v majhnih količinah za pravilno delovanje svojega metabolizma. Človek jih dobi večinoma s hrano, nekatere pa tvorijo tudi bakterije v črevesju.
V MAŠČOBAH TOPNI VITAMINI
VITAMIN A
Kemijska imena: vsi trans-retinoli, retinali in kot alternativni viri so provitami A, kot so karotenoidi; vključujoč vse trans-beta-karotene
Glavne naloge: normalen vid, zdrava koža in druga krovna tkiva, obramba pred okužbami.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin A
– prispeva k normalni presnovi železa
– prispeva k ohranjanju zdravih sluznic
– prispeva k ohranjanju zdrave kože
– prispeva pri ohranjanju normalnega vida
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema
– ima vlogo pri specializaciji celic
Uporaba v kozmetiki: Retinil palmitat se uporablja v kremah za kožo, kjer se pretvori v retinol in nato v retinojsko kislino. Le ta ima močno biološko delovanje.Raziskave kažejo, da vitamin A in natančneje retinojska kislina ohranja normalno zdravje kože z vklopom genov in diferenciranjem keratinocitov (nezrelih kožnih celic) v zrele celice povrhnjice.
Pomanjkanje: nočna slepota, odebelitev kože okrog lasnih mešičkov, sušenje beločnice in roženice, čemur sledijo izbuljenost oči, razjede ma roženici, pretrganje roženice z izlitjem očesa, slepota, lise na beločnici, in nevarnost okužb.
Presežek: glavobol, luščenje kože, povečanje vranice in ledvic, odebelitev kosti in bolečine v sklepih.
Glavni viri: Vitamin A; ribje olje, goveja jetra, jajčni rumenjak, maslo, Smetana. Kartenoidi (ki se v črevesju pretvorijo v vitamin A): temno-zelena listnata zelenjava (šinača), rumena zelenjava, korenje in sadje.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 800 µg
VITAMIN D
Kemijska imena: Ergokalciferol (Vitamin D2) in Holekalciferol (Vitamin D3)
Glavne naloge: Absorpcija kalcija in fosforja v prebavilih; mineralizacija, rast in poprava kosti.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin D
– prispeva k normalni absorbciji/uporabi kalcija in fosforja
– prispeva k normalni ravni kalcija v krvi
– prispeva k ohranjanju zdravih kosti
– prispeva k normalnemu delovanju mišic
– prispeva k ohranjanju zdravih zob
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema
– ima vlogo pri delitvi celic
– je potreben za normalno rast in razvoj kosti pri otrocih
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema pri otrocih
Pomanjkanje: Nepravilna rast in celjenje kosti, rahitis pri otrocih, osteomalacija pri odraslih, občasni mišični krči.
Presežek: Izguba teka, slabost, bruhanje, povečano odvajanje seča, šibkost, živčnost, žeja, srbenje, odlaganje kalcija v telesu.
Glavni viri: Vitamin D2 (ergokalciferol): obogateno mleko in pivski kvas. Vitamin D3 (holekalciferol): ribje olje, rumenjak, obogateno mleko. Tvori se tudi v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi (ultravijoličnim žarkom).
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 5 µg
VITAMIN K
Kemijska imena: Filokinon (Vitamin K1), Menakinon (Vitamin K2)
Glavne naloge: Nastajanje dejavnikov strjevanja krvi, normalno strjevanje krvi.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin K
– prispeva k normalnemu strjevanju krvi
– prispeva k ohranjanju zdravih kosti
Pomanjkanje: Krvavenje (upočasnjeno strjevanje krvi).
Glavni viri: Listnata zelenjava, svinjina, jetra, rastlinska olja; nastaja v črevesju s pomočjo črevesnih bakterij.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 75 µg
VITAMIN E
Kemijska imena: Tokoferoli, Tokotrienoli
Glavne naloge: Je v maščobi topen antioksidant, ki ščiti celične membrane pred reaktivnimi kisikovimi vrstami. Vpliva tudi na izražanje genov in je regulator encimske aktivnosti, na primer za proteinsko kinazo C (PKC) – ki igra vlogo pri rasti gladkih mišic.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin E
– pripomore pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom
Uporaba v kozmetiki: Vitamin E je naravna sestavina zdrave kože. Deluje kot antioksidant in nudi zaščito pred oksidativnim stresom. Kozmetičnim izdelkom se doda tudi za podaljšanje roka trajanja, saj preprečuje oksidacijo lipidov v končnem izdelku (npr. olja v kozmetični kremi).
Pomanjkanje: Propadanje rdečih krvničk in poškodbe živcev.
Presežek: Povečana potreba po vitaminu K.
Glavni viri: Rastlinsko olje, zelnata listnata zelenjava, jajčni rumenjak, margarina in stročnice.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 12 mg
VODOTOPNI VITAMINI
VITAMIN B1
Kemijsko ime: Tiamin
Glavne naloge: Pomemben je za presnovo glukoze, aminokislin in lipidov. Vlogo ima tudi pri delovanju živčnega sistema in srca.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Tiamin
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
– prispeva k normalnim fiziološkim funkcijam
– prispeva k normalnemu delovanju srca
Pomanjkanje: Beriberi pri odraslih in otrocih; srčno popuščanje, nenormalno delovanje živcev in možganov.
Glavni viri: Kvas, polnozrnata žita, meso (predvsem svinjina in jetra), jedrca, stročnice in krompir.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 1,1 mg
VITAMIN B2
Kemijsko ime: Riboflavin
Glavne naloge: Presnova ogljikovih hidratov in ohranjanje zdrave sluznice.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Riboflavin
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
– prispeva k ohranjanju normalne sluznice
– prispeva k vzdrževanju normalnih rdečih krvnih celic
– prispeva k vzdrževanju normalne kože
– prispeva k ohranjanju normalnega vida
– prispeva k normalni presnovi železa
– prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom
– prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti
Pomanjkanje: Razpokane ustnice in koža, luščenje kože, ranice v ustnih kotičkih, dermatitis.
Glavni viri: Mleko, sir, jetra, meso, jajca, obogatene žitarice in šparglji.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 1,4 mg
VITAMIN B3
Kemijska imena: Niacin (nikotinska kislina), Niacinamid, Nikotinamid ribozid
Glavne naloge: Kemične reakcije v celicah, presnova ogljikovih hidratov.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Niacin
– prispeva k normalnim fiziološkim funkcijam
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
– prispeva k ohranjanju normalne sluznice
– prispeva k vzdrževanju normalne kože
– prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti
Pomanjkanje: Pelagra (hrapava koža, vnetje jezika, nepravilno delovanje prebavil in možganov).
Glavni viri: Kvas, jetra, meso, ribe, stročnice, polnozrnate obogatene žitarice.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 16 µg
VITAMIN B5
Kemijsko ime: Pantotenska kislina
Glavne naloge: Odgovoren je za dobro delovanje možganov, rast in regeneracijo tkiv – tvorbo membran, hormonov in funkcionalnih telesnih beljakovin. Je del koencima A (CoA), ki je bistven za presnovo ogljikovih hidratov, maščobnih kislin, etanola in aminokislin.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Pantotenska kislina
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k umskim zmogljivostim
– ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov
– prispeva k zmanjšanju utrujenosti in ižčrpanosti
Pomanjkanje: Bolezni živčevja, prekoč občutek v stopalih.
Glavni viri: Jetra, kvas in različna zelenjava.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 6 mg
VITAMIN B6
Kemijska imena: Piridoksin, Piridoksamin in Piridoksal
Glavne naloge: Služi kot koencim v približno 100 encimskih reakcijah, kot naprimer v presnovi aminokislin, glukoze in lipidov. Pomembne vloge so sinteza nevrotransmiterjev, tvorba protiteles, sinteza in delovanje hemoglobina, tvorbo solne kisline, tvorbo magnezija in izražanje genov.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin B6
– prispeva k normaln sintezi cisteina
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k delovanju živčnega sistema
– prispeva k normalni presnovi homocisteina
– prispeva k normalni presnovi beljakovin in glikogena
– prispeva k normalnim fiziološkim funkcijam
– prispeva k normalnim nastajanju rdečih krvničk
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema
– prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti
– ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov
Pomanjkanje: Krči pri otrocih, motnje v delovanju živčevja, kožne spremembe in anemija.
Glavni viri: Kvas, jetra, drobovina, polnozrnate žitarice, ribe in stročnice.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 1,4 mg
VITAMIN B7
Kemijsko ime: Biotin
Zanimivost: Biotin je Poznan tudi pod imenom vitamin H (H predstavlja Haar und Haut, nemški besedi za “lase in kožo”).
Glavne naloge: Pri telesnih funkcijah sodeluje v nekaterih presnovnih procesih. Sodeluje pri prenosu ogljikovega dioksida in je zato bistvenega pomena za metabolizem ogljikovih hidratov in maščob. Pomemben je tudi za ohranjanje zdravja znojnic, krvnih celic, živčnega tkiva, kože, las, moških spolnih žlez in kostnega mozga.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Biotin
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k delovanju živčnega sistema
– prispeva k presnovi makrohranil
– prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
– prispeva k ohranjanju zdravih las
– prispeva k ohranjanju zdravih sluznic
– prispeva k ohranjanju zdrave kože
Pomanjkanje: Vnetje kože (dermatitis) in ustnic.
Glavni viri: Jetra, ledvice, rumenjak, kvas, cvetača, orehi in stročnice.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 50 µg
VITAMIN B9
Kemijska imena: Folati, Folna kislina
Glavne naloge: Pomembne je za dozorevanje rdečih krvničk, sinteza DNK in RNK. Vnos zadostnik količin je posebej pomembno je v obdobjih pogoste delitve celic in rasti celic, kot sje značilno za dojenčke in čas nosečnosti. Pomembno vlogo ima pri normalnem razvoju nevronske cevi pri otroku. Uživanje tega vitamina je zelo priporočljivo za nosečnice.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Folna kislina
– prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo
– prispeva k normalni sintezi aminokislin
– prispeva k normalnem nastajanju krvi
– prispeva k normalni presnovi homocisteina
– prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema
– prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
– ima vlogo pri procesu delitve celic
Pomanjkanje: Zmanjšanje števila vseh krvnih celic (pancitopenija), velike rdeče krvničke (še posebej pri nosečnicah, otrocih in bolnikih z moteno absorpcijo).
Glavni viri: Zelena listnata zelenjava, sadje, jetra, drobovina in kvas.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 200 µg
VITAMIN B12
Kemijska imena: Kobalamini; cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin.
Glavne naloge: Pomemben je pri presnovi v vsaki celici človeškega telesa: je kofaktor pri sintezi DNK ter ima vlogo v presnovi maščobnih kislin in aminokislin. Posebej je pomemben za normalno delovanju možganov in živčnega sistema (vzdržuje integriteto živčne membrane).
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin B12
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
– prispeva k normalni presnovi homocisteina
– prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
– prispeva k normalnemu nastajanju rdečih krvničk
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema
– prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
– ima vlogo pri procesu delitve celic
Pomanjkanje: Perniciozna anemija in druge anemije (pri strogih vegetarijancih in bolnikih s trakuljo), določene psihiatrične motnje in slab vid.
Glavni viri: Jetra, meso (predvsem govedina in svinjina, drobovina), jajca, mleko in mlečni izdelki.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 2,5 µg
VITAMIN C
Kemijska imena: Askorbinska kislina, Askorbati (soli askorbinske kisline)
Glavne naloge: Pomembno vlogo ima pri obnavljanju tkiva in encimski sintezi nekaterih nevrotransmiterjev. Potreben je za delovanje različnih encimov in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.Vitamin C je tudi najpomembnejši antioksidant v ekstracelularni tekočini. Organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali.
Dovoljene zdravstvene trditve (EFSA): Vitamin C
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej
– prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje žil
– prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti
– prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca
– prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje dlesni
– prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje kože
– prispeva k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje zob
– prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
– prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
– prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
– prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema
– ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom
– prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
– prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E
– povečuje absorpcijo železa
Zanimivost: Vitamin C lahko s hrano dobimo v dveh oblikah, in sicer kot askorbinsko kislino in v oksidirani obliki kot dehidroaskorbinsko kislino. Obe obliki sta biološko aktivni in se v organizmu v encimsko kataliziranih reakcijah oksidacije in redukcije eden v drugega pretvarjata.
Pomanjkanje: Skorbut (krvavitve, majavost zob, vnetje dlesni).
Glavni viri: Agrumi, paradižnik, krompir, zelje in paprika.
Priporočeni dnevni vnos (odrasli): 80 mg
Kaj se je zgodilo z vitamini B4, B8, B10 in B11?
Te več ne veljajo za vitamine, saj ne ustrezajo več uradni definiciji vitamina. Opredelitev je, da mora biti vitamin esencialen in potreben za normalno rast človeka, zato ga moramo dobiti s prehrano, ker ga človeško telo ne more proizvesti samo. Dandanes jih imenujemo vitaminom podobne snovi. Bivši vitamini B kompleksa vključujejo vitamin B4 (znan tudi kot adenin), vitamin B8 (inozitol), vitamin B10 (para amino benzojska kislina – PABA) in vitamin B11 (salicilna kislina). Čeprav ne ustrezajo več definiciji vitamina, jih še vedno pogosto najdemo v prehranskih dopolnilih, ki se tržijo za različne zdravstvene ali prehranske potrebe.
VITAMINOM SORODNE SUBSTANCE
Obstajajo številne organske spojine, ki jih ni mogoče opredeliti kot prave vitamine, čeprav so povezane z vitamini v aktivnosti; Običajno jih človek lahko sintetizira v zadostnih količinah sam, zato vnos s prehrano ni nujen.
INOZITOL
Inozitol bolj natančno mio-inozitol ima pomembno vlogo, saj se drugi nevrotransmiterji in nekateri steroidni hormoni vežejo na njihove receptorje. Poleg tega inozitol služi kot pomemben sestavni del strukturnih lipidov fosfatidilinozitola (PI) in njegovih različnih fosfatov, lipidov fosfatidilinozitol fosfata (PIP). Inozitol se uporablja kot prešuštvo ali rezilno sredstvo za številne prepovedane droge, kot so kokain, metamfetamin in včasih heroin, verjetno zaradi topnosti, praškaste teksture ali zmanjšane sladkosti (50%) v primerjavi z bolj običajnimi sladkorji. Inozitol se uporablja tudi kot samostojna filmska podpora za kokain pri ustvarjanju filmov. Glavni viri hrane so sladke melone in pomaranče.
KOENCIM Q10
V maščobi topna snov, ki spominja na vitamine, je prisotna v vseh celicah evkariontov, predvsem v mitohondrijih. Nahaja se tudi v skoraj vseh celicah prokariontov, razen v nekaterih bakterijah in glivah. Predstavlja sestavni del elektronske transportne verige in sodeluje pri aerobnem celičnem dihanju. Pri tem se ustvarja energija v obliki ATP, ki je potrebna za vse vitalne celične funkcije. 95 odstotkov energije človeškega telesa nastane na ta način. CoQ10 ni odobren za zdravljenje nobenega zdravstvenega stanja; prodaja se kot prehransko dopolnilo za več energije.
L-CARNITIN
Vloga -Lkarnitina v vseh organizmih je povezana s prenosom maščobnih kislin iz krvnega obtoka na aktivna mesta oksidacije maščobnih kislin znotraj mišičnih celic. L-Karnitin torej uravnava hitrost oksidacije teh kislin; ta funkcija lahko omogoči sredstva, s katerimi lahko celica hitro preusmeri svoje presnovne vzorce (npr. od sinteze maščob do razgradnje maščobe). Sinteza L-karnitina se pojavlja pri žuželkah in pri višjih živalih, zato ne velja za pravi vitamin. Glavni viri hrane so goveje meso, mleko in sir.
PARA AMINO BENZOJSKA KISLINA - PABA
Znana je bil kot vitamin R in vitamin B10. PABA je najbolj znana po tem, da pomaga pri rasti mikroorganizmov v telesu. Glavne funkcije so zaščititi našo kožo pred prostimi radikali, ki jih vsebujejo škodljive kemikalije, ki jih najdemo onesnaževanje zraka in sončnimi ultravijoličnimi žarki, ki lahko kožo naredijo ranljivo za okužbe. To pojasnjuje, zakaj je PABA vključene kot sestavina v nekaterih losjonih in kremah za zaščito pred soncem.
HOLIN
Holin je sestavni del pomembnega razreda lipidov, imenovanega fosfolipidi. Fosfolipidi holina tvorijo strukturne elemente celičnih membran. Holin je potreben za sintezo acetilholina, ki je pomemben pri delovanju živcev. Holin pogosto ne uvrščamo med vitamine, temveč kot hranilo z aminokislinsko podobno presnovo. Glavni viri so slanina, govedina, piščanec, fižol, pesa in brokoli.
Podjetje Herbana ponuja le kvalitetne naravne in ekološke izdelke z opravljenimi vsemi potrebni analizami, znanim poreklom ter certificirane po sodobnem mednarodno priznanem ECOGEA standardu.
